četrtek, 10. januar 2019

Ko na projekt enostavno pozabiš

6.1.2018

Mogoče se nekateri še spomnete projekta, ki sem si ga zadal decembra 2014. No, od tega je minilo že kar precej časa, vmes pa se je zgodilo že marsikaj. Od poškodb v tisti sezoni 14/15, ko nisem smučal praktično nič, pa zelo dobre sezone 15/16, ko sem se naučil ogromno stvari in si nabral predvsem veliko izkušenj v vseh razmerah. Sledila je potem lanska zima, ko sem zaradi snežne suše večino časa preživel na smučiščih in nabijal višince in potem zaradi obveznosti nehal smučat že zelo zgodaj. No letos se je sezona k sreči začela že zgodaj, kar mi je dalo nekaj upanja, da se letos presmuča še kaj izredno zanimivega.

V iskanju zanimivih stvari sem na projekt pozabil in se s tem sploh nisem obremenjeval, kar je v samem bistvu super. Tako sem še bolj užival v smučanju in druženju s prijatelji, kar je pa najbolj pomembno. V tem času "pozabe" se je nabralo 47 smeri.

prejšnji teden na Krvavcu, foto: Sandi Bertoncelj


Izpostavil jih bom nekaj, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin.
Vsekakor je to tista prva, v Jalovčevem ozebniku, ko sem prvič smučal hitreje, kot sem bil vajen. Takrat se mi je zdelo, da smučam s svetlobno hitrostjo. Po nekem čudežu sem celo obstal na nogah, se pa spomnim, da sem vmes skoraj odletel v steno in bi lahko postal en zmazek.

Rampa v JZ grapi Cima verde
Prva malo strmejša smer je bila s Cima Verde oziroma z Vrh Brda nad Pecolom, kamor sem se odpravil v slabem vremenu in megli, vendar sem zaradi tega dobil skoraj perfektno podlago. Zel odobro se spomnim, kako zelo živčen sem bil na vrhu smeri ... na eno stran gledaš v "Mordor", v Hudičev žleb, na drugi strani pa proti Pecolu, kjer je svetlobe ravno toliko več, da greš raje tja kot čez, k hudiču. Zgornji del je bil takrat zelo ozek in strm, srednji del izpostavljen na koncu pa spet grapca in gas v dolino. Če se ne motim, sem takrat tudi izgubil enega od dveh cepinov.

Najbolj ozka od vseh, ki sem jih do zdaj smučal, je definitvno Smer Pavla Janca oziroma večini bolj znana kot Ostržkova. Nahaja se v Begunjski Vrtači in potrebno je kar veliko snega, da je kolikor toliko smučljiva. Na najožjem delu sem takrat odšteval 3,2,1 in se vrgel skozi na bok, potem pa preklel vse skupaj. Nikoli se nisem mogel odločit ali so mi bile razmere tam notri všeč ali ne, bi mi pa definitivno takrat koristile ožje in krajše smuči, čeprav je bilo pršiča kar nekaj.
Pred tlačenjem skozi Ostržkovo sem presmučal že Večerno smer, prav z vrha Begunjščice. Začne se na predvrhu, tam kjer je izstop bolj poznanega levega kraka Y grape, samo da se spustiš bolj proti vzhodu in poprečiš v Vzhodno grapo. Ta je bila takrat že ojužena. Sledi prečka v levo proti severu, kjer se dejansko začne Večerna, strmina naraste in začne se uživancija. Takrat sem imel perfektne razmere, ujel sem najboljši možen timing. Uživancija traja do tiste zares izpostavljene prečke v desno, ki poteka čez rušje, nad kar konkretnim skokom. Tam sem rabil 5min pavze preden sem se podal čez, adrenalin mi je nabilo kar skozi zenice ven. Ko pa prideš čez, si najbolj srečen človek na Zelenici. Po oceni je bila ta najtežja, ker pa so ocene zelo subjektivne in lahko nihajo glede na razmere, je bila najzahtevnejša ena druga.





Lenuhova, ki sem jo že nekajkrat presmučal, je idealna za recimo temu trening psihe. Po njej ves čas leti "sluff", pršni plazovi, ki jih povročamo s smučanjem, zaradi ozkeg terena pa se mu težko umikaš. Če te podre, lahko letiš do podna. Smučal sem jo v globokem pršiču, kloži, trdem snegu ... in ledu. Ko gor grede ne moreš niti s pestjo, vsaj malce, pritsniti globje v sneg, veš da je trdo. Ampak butelj kakršen včasih sem, nisem odsmučal okoli po Sestopni, ampak sem se vseeno podal dol. In bilo je trdo, res trdo. Zgoraj je bilo še ok, še celo nekaj pršiča, ki pa je bil na trdi podlagi. Nižje kot greš, bolj je ledeno. In najbolj ledeno je bilo ravno tam, kjer res ne smeš pasti. Zdrsneš, odletiš. Kaj se zgodi potem, bog si ga vedi. Takrat sem v upanju na boljše pogoje prvič šel po levi varianti (gledano dol), ki pa se zaključi s skokom. Moram reči, da pretirano bolje ni bilo, sem pa preživel. Sicer z basanjem do skoka in potem skok z najlažjimi in najožjimi smučmi direktno na led. V doskoku sem zdrsnil, ampak je šlo. Prišel sem čez. Verjetno me je to najbolj izučilo, da v ledu pač ne gre tako enostavno.



Rad bi izpostavil Elan. Ko sem začel s projektom, so mi stopili nasproti, takrat še s Spectrum linijo, predhodnico Ripsticka. Ob strani mi stojijo še danes, kljub komplikacijam, ki so jih imeli z vodstvom, so se za letos vseeno odločili, da me podpirajo še naprej. Lahko rečem, da rastem z Elanom, od mojih prvih alpskih smuči, pa prvih freeride, in vse smuči, ki jih imam doma, so njihove. Ponosen sem na to in z njimi mi je zares v veselje smučat. V teh treh, štirih letih sem prišel do točke, ko lahko doma izbiram opremo glede na potrebe in pogoje in to me res veseli! Je eno posebno veselje, ko se sprehajaš doma in se ustaviš, pogledaš in si rečeš, kako je to lepo. Pa nisem ravno materialist, ampak hribovska oprema me pa kar pritegne. :)

Hvala tudi vsem ostalim za vso podporo, vse ideje in nasvete ter usmeritve. Brez vas bi bilo vse težje!

Srečno in sneženo leto 2018,
Simon

petek, 3. februar 2017

Od #25 do #34

Če po pravici povem, se trenutno tega "projekta" sramujem iz dveh razlogov. Prvi je ta, da sem moral časovnico konkretno zamakniti, in to kar v letošnjo sezono. Drugi pa je, da sem veliko preveč smeri, predvsem tistih lažjih in lahko dostopnih, ponovil večkrat; iz preprostega razloga, da sem lahko dal kljukuci zravne številke. Moj prvotni in en od glavnih ciljev je bil, da opravim teh 40 spustov do izpolnjenega dvajsetega leta ... 

En od dobrih dni na Begunjščici. Lani jih ni bilo malo.
Če pogledam nazaj, bi to z lahkoto izvedel, ne glede na poškodbo v letu 2015, zaradi katere praktično nisem mogel smučati. Lani sem imel dovolj časa, da bi v aprilu, kljub malo slabšim pogojem presmučal veliko, veliko več smeri, kot pa sem jih. Če smo natančni, sem za svoj dvajseti rojstni dan presmučal svojo trideseto ocenjeno smer in sicer Centralno v Begunjščici, ki sem jo lansko sezono presmučal kar nekajkrat, po tem dnevu pa se v tiste konce nisem vrnil več do poletja.

Žal mi je neskončnih idej in možnosti, ki so se mi podile po mislih. Večinoma so izpuhtele neznano kam ... na kolo, med družbo, v bazen.. V maju praktično nisem več smučal. S prijatelji smo presmučali Pozabljeno smer v Mali Mojstrovki, dan ali dva kasneje sem še enkrat šel gor in dol po Pripravniški, odšli smo smučat na Molltal, kjer smo ulovili majski pršič. Moj zadnji smučarski dan v Sloveniji je bil 7. maja, ko sem optimistično, ampak v strahu, da bom razmere zamudil, odšel pod vzhodno steno Triglava. In česar se bojiš, te tudi doleti ... bil sem dve uri prepozen, sem pa lahko si potem dal duška na spustu s Kredarice, od koder sem letel s 111km/h. Poslednji dan moje lanske sezone je bil 21. maj v Avstriji.

Zadnji zimski dan v domačih hribih, Vzhodna stena Triglava. foto: Marko Šošterič


Šele takrat sem se zavedal, da je projekt padel v vodo. In v vodo je padel samo in le zaradi mene samega. Začel sem "bluzit". Zlahka, ampak res zlahka, bi lahko nesel smuči tistih par sto višincev po suhem, in nadaljeval s smučanjem v maju, zgodnjem juniju. Pa nisem. Nisem se imel za turnega smučarja. Bil sem razklan med kolesom, zabušavanjem in smučanjem. 

Mulatjera 636 do Prevale.
Vendar čas naredi svoje. Še nikoli nisem čakal zime tako neučakano, kot jo čakam letos. V glavi se mi je naredil "klik", spoznal sem kdo sem, kaj delam, česa si želim in kakšna je moja pot. V nobeni stvari ne moreš uspeti, če jo delaš na pol. Zato sem opustil vse, kar sem počel na pol in sedaj vso energijo usmerjam v smučanje. Nisem kolesar, nisem fotograf, nisem nič od tega kar sem že drugega počel v življenju. Sem smučar. 

Z vso podporo, ki sem je deležen, ni vrag, da na nek način ne uspem na svoji poti. Vse kar sedaj potrebujem, je čas. Čas, da nabiram izkušnje, se učim in rišem podpise v gorah. 

Kljub štiridesetim smučarskim dnem v letošnji sezoni, ki se sploh še ni začela in ne kaže dobro, da se sploh bo, sem se šele prejšnji teden odpravil v hribe, pod Jalovec. Podlaga je tako zanič, da sem večinoma smučal po kamnih, a hvala bogu sem se dva dni kasneje odpravil v Sella Neveo, kjer sem našel nekaj užitnega snega v hladilniku pod ostenjem Gilbertija.

Nad in pod Gilbertijem.


#25 - Skuta: Skutin steber
#26 - Mangart: Zimska z Italijansko
#27 - Stenar čez Vratca
#28 - Velika Mojstrovka
#29 - Mala Mojstrovka: Pripravniška
#30 - Begunjščica - Centralna (20. RD)
#31 - Mala Mojstrovka: Pripravniška
#32 - Mala Mojstrovka: Pozabljena
#33 - Mala Mojstrovka: Pripravniška
#34 - Jalovčev ozebnik (2017)

Še šest. Lahko sta to dva dobra dneva z lahkimi nogami in frišno glavo, lahko pa sta to dva meseca z nič snega in dežjem na 2000vm. 

torek, 5. april 2016

#22 #23 #24 Ratrak, Župančičeva, Pripravniška

Zadnja dva tedna nisem imel ravno nekih podvigov. Po uspešnem dnevu na Begunjščici je sledil nujno potreben regeneracijski teden, saj sem bil že na meji z boleznijo.

Na žalost je po regeneracijskem tednu prišlo obdobje z visokimi temperaturami in sneg je postal gnil, razmere so se občutno poslabšale in niso bile primerne za strmo smuko, posledično mi je to tudi zbilo nekaj motivacije...

V prejšnjem tednu sem tako odpeljal samo eno lahko ''smer'' in sicer na Begunjski Vrtači nad SV plazom.


Ta teden sem začel bolje - z dvema smerema na Mali Mojstrovki: Župančičevo (IV, S6) in Pripravniško (lll+, S4). Upam, da v (vsaj) takem tempu nadaljujem še v naprej in tako dosežem magično številko 40.


več pa na blogu:

petek, 18. marec 2016

nedelja, 13. marec 2016

#15 #16 SV plaz in Lenuhova grapa

Po poskusu oziroma bolj iskanju smeri Trolko, pa potem poskusu Severozahodnega grebena, je končno prišel čas za uspešen poskus v Begunjščici.

#15 je sicer še od prejšnega poskusa, kjer sva za tolažbo od SZ grebena potem odsmučala neko varianto Severovzhodnega plazu, ki pa je že bolj mejila proti Zahodni grapi. Nič posebnega, zame tudi za tolažbo ni bila pretirano dobra, zato sem odšel bolj sklonjene glave nazaj domov.

V petek pa je končno prišel čas za novo, meni dolgo željeno smer, za katero sem sprva mislil, da je težja za smučat, vendar bi sedaj rekel, da je ena lažjih.


Z Janom sva se odpravila proti Lenuhovi grapi, vendar ker nisva mogla po njej gor, sva naredila obvoz po eni od variant Zahodne grape in prišla praktično skoraj pred izstop Lenuhove.

več pa na blogu:

sobota, 27. februar 2016

#14 Grapa Y - Begunjščica


Vzpon čez Trolko-ta, spust pa skozi Y. Megla in obiskovalci so nama malo prekrižali načrte o 3 spustih. :)



več pa na blogu:
http://www.simonerjavec.com/2016/02/trolko-was-trolling-us.html

nedelja, 21. februar 2016

#12 - Južna grapa, Vrtača


Danes sem bil spet na Vrtači, vendar ne sam, ampak v družbi Jana Palovšnika. Vzpon sva naredila prek Y grape in se spustila skozi Južno.

Mislim, da je bil to že moj tretji spust po tej smeri in vsakič se mi zdi veliko lažja... napredek torej je prisoten. Za ta teden imam v planu še vsaj 5 smeri, upam pa seveda, da bodo razmere kolikor toliko zdržale. 




več pa kot običajno na blogu:
http://erjavecsimon.blogspot.si/2016/02/spring-skiing-in-middle-of-winter.html

sobota, 20. februar 2016

#10 #11 - Centralna in Y

Spet sem se odpravil v Centralno grapo, poiskat popolne razmere... in sem jim končno našel, končno mi je uspelo grapo presmučati pri zel ovisokih hitrostih, tekoče in dokaj lepo, če ne štejem prvih treh zavojev.

Za tem sem se odpravil še na Vrtačo, kjer sem presmučal Y grapo. Grapa je popolnoma zalita, vendar rahlo plazovita. Bilo je zelo megleno, zato sem jo presmučal počasi, saj nisem videl več kot 5 metrov.


Več pa na:
http://erjavecsimon.blogspot.si/2016/02/fastest-line-of-my-life.html


ponedeljek, 15. februar 2016

#9 - Begunjščica: Centralna grapa lll+


Kopija poročila na hribi.net:

Danes sem se odpravil pogledat razmere v Centralno grapo:

Delajo se klože, sicer pa je grapa res dobro zalita. V spodnjem delu je veter že obdelal sneg in ga zbil skupaj, bolj proti vrhu je bolj rahel. Naslednje dni bo po mojem mnenju za pazit, saj veter dela svoje.

Špuro sem potegnil prav do začetka grape, potem sem gazil. Tik pod vrhom sem zašel preveč desno, zato sem od tam tudi zaradi res goste megle odsmučal.
Sicer sem spust posnel, ampak se mi je leča od znotraj povsem zameglila, zato niti ne bom objavljal videa.

Od avta do avta sem rabil 3h in pol s čajem v koči. 



nedelja, 24. januar 2016

#8 - Z Velike na Malo Mojstrovko


S Klemnom Jakopinom sva se danes zgodaj zjutraj, pred kolonami, odpravila proti Mojstrovkam. Plezala sva po Zupančičevi grapi in nato prečila do Velike Mojstrojvke, s katere sva tudi odsmučala po levi liniji. Nato je sledil še spust po dolini in skozi Vratca proti avtomobilu.








sobota, 28. februar 2015

#5 #6 #7 - Zeleniški maraton


Spet fantastičen dan z Andražem Šparovcem.

Plan je bil nor.
Najprej na Begunjščico gor-dol po Centralni grapi, potem na Vrtačo gor-dol po levem kraku Y grape in za konec še 800 metrska SV grapa v Palcu.


Najprej na Begunjščico. Cik-cak špura do Centralne, potem pa štenge praktično do vrha.
Sonček in zabava s kavkam ina vrhu. Spust od ledenega, frišnega, do kamnitega.

Potem do Vrtače čez Suho ruševje in skozi Y grapo do vrha, kjer sva vegetirala več kot pol ure.
Spust pa.. a to je bil spust? :D

Ni panike, letiva naprej proti Palcu. Sicer sva najino grapo konkretno zgrešila, ampak nič zato, v Žlebu je bilo več kot pol metra pršiča povsem do Bodentala.
Mogoče je pa res treba v Avstrijo po frišnega. ;)

Torej: 
#5 Begunjščica - Centralna grapa lll (v teh razmerah bi ji dodal še S5 zaradi čudnega prehoda)
#6 Vrtača - Y levi krak IV- (enako kot pri Centralni - S5. Vmes sta dva debilna skoka brez izteka)
#7 Palec - Žleb lll- 









nedelja, 15. februar 2015

#3 Vrh Brda/Cima Verde: JZ grapa/rampa IV-


Pa se je le zgodil spust #3!!

Zjutraj je fajn snežilo, potem pa je prišla zelo gosta megla. Dostop do smeri se vleče in vleče..
Smer pa sama po sebi za na dol ni tako težka, kot se zdi na prvi pogled, ko plezaš gor.
Čeprav je smer poimenovana kot grapa, je velik del smeri odprt in prepaden tako, da bi bolj ustrezalo ime rampa.

Sneg je bil v obeh žlebovih super, čeprav kakšen centimeter več ne bi škodil.
Med spustom sem izgubil cepin Edelrid Rage, ki se mi je odpel iz nahrbtnika. Če bo kdo kaj v teh koncih, naj bo prosim pozoren.











sobota, 17. januar 2015

Suša in moj prvi sponzor





Zaradi precej slabe in neradodarne zime se moj projekt premika precej počasneje kot naj bi se, oziroma sem pričakoval da se bo. Upam, da se z naslednjim vikendom končno začne neko ustaljeno obdobje vsakotedenskega napredovanja projekta. 

Ta teden sem preživel na Rogli in te 4 dneve sončnega vremena ter prazne proge, sem vsekakor izkoristil kot dober trening za smučanje v gorah.












Na moj projekt se je odzvalo tudi zelo pomembno podjetje v smučarski industriji.


In to kar sam Elan,
ki me je podprl s smučmi serije Spectrum! Najlepša hvala.


Držite pesti, da nam zima nasuje dovolj snega!



sobota, 3. januar 2015

#2 Vrtača - južna grapa



Anže je dal idejo, da se nekam gre. Ok zakaj pa ne, tako slabo ne more bit - če ne bo šlo, sva pa vsaj poskusila.
Šla sva na Vrtačo, v planu je bil levi krak Y grape, na hitro gor pa potem dol. Že takoj na Zelenici sva mimogrede opazila, da Begunjščica sploh nima snega. Anže je zaradi pomanjaknja snega pustil bord na začetku Suhega ruševja. Ideja o smučanju Y grape je izginila že takoj ob pogledu nanjo... V grapi sva dohitela še tri Ljubljančane, s katerimi smo se fino ujeli in skupaj splezali skok. Vsi smo sestopili čez Južno grapo - oni peš, jaz pa sem odsmučal. Kar je bilo smučanja.. Slabe pol metra povsem južnega snega na vrhu in par centimetrov mehke skorje na dnu južnega pobočja Vrtače.
Od smučanja ni bilo veliko, vendar je pa bila lepa izkušnja.










sobota, 6. december 2014

#1 Jalovčev ozebnik

Prva objava, prvi spust projetka 40spustov. Začela sva v dežju, ki naju je močil kar dolgo. Pod meliščem je začelo snežiti, vsak meter je snežilo močneje.. sicer je padal moker sneg, ampak, če je dol moker, mora bit gor suh. In je bil, skozi cel ozebnik pršič pa nekaj mehke klože, kar je za vzpenjanje sicer težje, ampak toliko bolje za smučanje, ki je bilo 1A.